Psalms 77

77. Poglavje

1{Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Asafov.} Z glasom svojim hočem vpiti k Bogu, z glasom svojim k Bogu, in nagne uho k meni. 2Ob dnevi stiske svoje sem iskal Gospoda, roka moja je bila po noči proti nebu iztegnjena neprenehoma, duša moja se je branila pripustiti tolažbo. 3Spominjam se Boga in stokam, premišljam, in duh moj omaguje. (Sela.) 4Ne daš mi zatisniti oči, izbegan sem tako, da govoriti ne morem. 5Čase premišljujem starodavne, prejšnjih vekov leta. 6Spominjam se ponočne godbe svoje na strune, v srcu svojem premišljam in duh moj preiskuje, govoreč: 7Ali bi na večne čase zametal Gospod, ali ne bode nikdar več milostiv? 8Je li pri kralju milost njegova za vselej? Je li konec obljubi njegovi od roda do roda? 9Ali je pozabil Bog mogočni deliti milost, ali je pa v jezi zaprl usmiljenje svoje? (Sela.) 10Nato si rečem: To je moja bolezen, leta trpljenja, namenjena mi od desnice Najvišjega. 11S hvalo bom spominjal dejanj Gospodovih, da, spominjal se bom vseh čudes tvojih od starodavnosti. 12In premišljal bom vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal. 13O Bog, v svetosti je steza tvoja; kdo je velik Bog mogočni kakor Bog naš? 14Ti si sam Bog mogočni, čudodelni, pokazal si moč svojo med narodi. 15Odrešil si s povzdignjeno roko ljudstvo svoje, sinove Jakobove in Jožefove. (Sela.) 16Videle so te vode, o Bog, videle so te vode in se tresle, da, potresla so se brezna. 17Izlili so oblaki vode, glas so zagnali gornji oblaki, tudi pšice tvoje so švigale semtertja. 18Bobnel je grom tvoj v viharju, bliski so razsvetljevali vesoljni svet, potresla se je zemlja in trepetala. 19Skozi morje je šla pot tvoja in steza tvoja skozi široke vode, kjer sledovi tvoji niso znani. 20Vodil si kakor čredo ljudstvo svoje po Mojzesu in Aronu.
Copyright information for SloChraska